3. Predavanje: KAKO REČEŠ NE BREZ SLABE VESTI - o postavljanju mej

Predavateljica: mag. Marjeta Doupona

Datum izvedbe: 6.11.2018, s pričetkom ob 17. uri.

Odločilno za kakovost naših razmerij je, da se naučimo drugim reči ne, in enako pomembno je, da se sebi naučimo reči ja. Iz spoštovanja do sebe in do drugih moramo spoznati svoje meje in definirati same sebe ter to znati storiti, ne da bi prizadeli druge. Kako vse to storiti brez slabe vesti in zavedajoč se, da moramo biti otrokom dober zgled, da pa ne postanemo niti njihova žrtev niti žrtev drugih odraslih? 

Naklonjenost staršev, ljubezen, sprejemanje otroka, takega, kot je, so kvalitete odnosa, ki otroku sporočajo, da je kot človek brezpogojno ljubljen. Družina, ki otroka neguje, ga pestuje, se zanj zanima, ga sliši in vidi, zagotavlja otroku pogoje, v katerih lahko razvije temeljno zaupanje v svet in ljudi okrog sebe, saj je njegova integriteta spoštovana. Za starše je pomembno, da naklonjenosti ne zamenjajo s popustljivostjo, ljubezni ne s prijaznostjo in vljudnostjo, in sprejemanja otroka, takšnega kot je, ne s sprejemljivostjo vsega, kar otrok naredi, reče, želi. To vodi v nesamostojnega in čustveno občutljivega otroka, ki ni pripravljen na soočanje z vsakodnevnimi izzivi, frustracijami, nelagodji, in ga potemtakem dela ranljivega in nezmožnega polno odgovornega življenja v odraslosti. 

Zato, da otrok odraste v samostojnega odraslega z neokrnjeno integriteto, je enako pomembno, da je zadovoljena potreba po ljubezni, kot tudi potreba po strukturi, jasnih mejah, zahtevah ter ustreznih pričakovanjih. Le te lahko postavijo odrasli, ki se zmorejo sklicevati na avtoriteto lastnih vrednot in prepričanj in se ne zatekajo k zunanjim avtoritetam. Za starše je ključno vedenje, kako v avtentični maniri in z osebno govorico nagovoriti otroka v procesu postavljanja zahtev in omejitev. Obenem pa ohranjati zavedanje, da bo postavljanje strukture, zahtev in meja vodilo v zdrav razvoj samostojnega otroka in kasneje odraslega samo v primeru, da je upoštevana integriteta otroka. 

Če kot starši nenehno dopuščamo otroku (oz. komurkoli), da prestopa naše meje, nas starševstvo (oz. katerikoli odnos) izčrpava, otrok pa se počuti krivega za našo izčrpanost. Če pa v odnosu upoštevamo tudi svoje potrebe, meje in čustvene odzive, otroku nudimo tisto, kar je najpomembnejše, to pa je starševsko vodstvo. Naučimo ga bivati s soljudmi, izražati lastne meje in želje ter razvijati empatijo, samospoštovanje in socialne veščine. 

Kdaj in čému torej reči ne? Dejstvo je, da za izrekanje ne ni pravila. Najboljši ne in najbolj ljubeč ne je tisti ne, ki ga izrečemo, kadar z njim pritrjujemo svojim mejam, vrednotam in željam. Ni pomembno, čému rečemo ne in kako pogosto, temveč je pomembno, zakaj in kako to rečemo. Iz pravih razlogov in predvsem – brez slabe vesti!

* indicates required

Prosimo potrdite, da dovoljujete prejemanje e-mailov povezanih z dogajanjem v vrtcu Trebnje.

Email Marketing Powered by Mailchimp